Raziskuj muzej krščanstva na slovenskem

Osnutek za vezenino za mašni plašč prikazuje Marijo z Detetom. Oba protagonista sta upodobljena v krogu, v katerem se Marija sklanja nad otroka.  Osnutek, ki ga hranimo v muzeju, je le eden iz serije študij in osnutkov za mašni plašč, ki ga je slikar Matej Meltikovič zasnoval leta 2006. V zbirki hranimo tudi primer izvezenega motiva na tkanino. Signirano desno spodaj : 06 MM.

Upodobitev Marije z otrokom je realistična upodobitev matere z otrokom v naročju. Žena, ki je oblečena v sivo obleko s širokim krilom, ima glavo prekrito s pajčolanom. Obrnjena je k golemu otroku, ki ji sedi v naročju, in proti njej steguje svoje majne ročice. Otrokov pogled je živahen. Mati z desnico objema otroka čez hrbet, z levico mu objema levo nožico. Figuri sta postavljeni v naravo. Slika je zelo zanimiva, saj je bil Albert Sirk predvsem marinist, ki je slikal številne morske prizore. Slika je signirana levo spodaj: A. Sirk/1939.

Glava Trpečega Kristusa je naslikana frontalno. Ima odprta usta in izbuljene oči. Na glavi ima krono, Signatura desno spodaj: Slavko P.g.33.

Slika je bila verjetno naslikana za ljubljansko jezuitsko kongregacijo Marijinega brezmadežnega spočetja in je kvalitetno baročno delo. Poteze čopiča, kompozicija in barve kažejo na izurjenega slikarja, čigar identiteto se bo ob primerjalni študiji v prihodnosti verjetno dalo ugotoviti. V osrednjem delu slike vidimo Marijo z detetom v naročju. Njun pogled je usmerjen navzdol proti zemeljski obli. Na njeni površini vidimo prizor izgona Adama in Eve iz raja. Jezus s križem (mečem) prebada zmaja, naslikanega levo spodaj. Na desni strani spodaj je upodobljen angel z napisnim ščitkom. Z vrha celotno dogajanje spremljajo Bog Oče, sv. Duh in angelci.

Sodobna likovna upodobitev Križevega pota po meditacijah praškega nadškofa in kardinala msgr. Miroslava Vlka. Gre za mlajše delo avtorice. Delo je edinstveno zaradi tehnike izdelave v kaljenem steklu. 

Slika je kvalitetno likovno delo sina znamenitega kranjskega slikarja Matije Bradaške (1852-1915), ki je skupaj z bratom Antonom prevzel očetovo slikarsko delavnico. Matija Bradaška ml. je s svojimi slikami opremil številne kapelice, znamenja in druge sakralne objekte predvsem do druge svetovne vojne. Kopija po Leopoldu Layerju. Signatura in datacija levo spodaj Lepold Leyer pinx./cop. MBradaška 8./3. 1929.

Kromolitografija z upodobitvijo Srca Jezusovega in rastlinsko dekoracijo.

Kromolitografija z upodobitvijo Srca Marijinega in rastlinsko dekoracijo.

Ida Brišnik Remec, Barvna študija in predlog za izdelavo vitraja H (Sonce) za romarsko cerkev na Ptujski gori v merilu 1:10.

Barvna študija in predlog za izdelavo vitrajev za romarsko cerkev na Ptujski gori je izjemen pričevalec nastajanja umetniškega dela od idejne zasnove, iskanja pravilnih rešitev do končne realizacije v samem sakralnem prostoru. Vitraji na Ptujski gori, izdelani na podlagi teh študij, zavzemajo v skupni površini več kot sto kvadratnih metrov. Avtorica jih je zasnovala po znameniti Hvalnici stvarstvu sv. Frančiška Asiškega.

Mati božja z detetom, sv. Rokom in sv. Boštjanom/Vstali Kristus.

Bandero sodi med zgodnejša dela ljubljanskega baročnega slikarja Andreja Herrleina (1738–1817). Čeprav delo ni podpisano, so stilne značilnosti tiste, ki ga uvrščajo v njegov opus. Bandero je Herrlein naslikal v času, ko je njegova slikarska produkcija v primerjavi s kasnejšimi deli kakovostnejša. 

Bandero ima tudi kulturnozgodovinski pomen, saj so bili ti izdelki izpostavljeni težjim pogojem rokovanja (prenašanje, pospravljanje, uporaba pri procesijah…), zato jih je iz baročnega časa ostalo le malo, še zlasti če je šlo za večji format, kot v tem primeru. 

Slika je zanimiva zaradi motiva in predvsem napisa na okvirju slike: »Sv. Valentin, prave vere ti glasnik, v nebesih mogočni priprošnjik. Ljubi sveti Valentin, vari nas verskih ločin.«

Sv. Anton Padovanski v admiralski uniformi kot osvoboditelj, branitelj trdnjave Alicante v Španiji l. 1732. Likovno skromno delo ne sodi v našo ikonografsko izročilo. Sv. Anton Padovanski se je rodil leta 1195 v bogati plemiški družini v Lizboni. Pokopan je v cerkvi sv. Antona v Padovi. Sodi med najodličnejše osebnosti katoliške Cerkve. Sv. Anton Padovanski, zavetnik Padove, žena in otrok, revežev in popotnikov, pekov, za izgubljene reči, goduje 13. junija.

Mati Božja stoji ob na križu spečem detetu. Razstresena orodja trpljenja napovedujejo Jezusovo trpljenje in smrt.

Solidno delo, z aplicirano štukaturno obrobo Marijinega plašča. Gre za neko milostno podobo, ki se je širila s pomočjo grafike, verjetno v okolju ženskih samostanov srednje Evrope.

Žalostna mati božja s sklonjeno glavo, olje na platno, Moralesov posnemovalec. Luis de Morales je bil šp. slikar, ok. 1510/20–1586, katerega dela so se širila s pomočjo grafike.

Bandero: Jezusov krst, Marija z Jezusom izroča rožna venca sv. Dominiku in sv. Katarini Sienski.
Gre za običajno, v baroku “kanonizirano” upodobitev češčenja sv. Rožnega venca, ko Marija in Jezus dominikanskima svetnikoma izročata rožna venca.

Slika Češčenje Matere božje je redkost v Zajčevem opusu. Kompozicijsko je razdeljena v spodnji in zgornji del. V spodnjem, zemeljskem pasu, vidimo šest celopostavnih angelov, ki Mariji darujejo cvetne venčke. Os proti horizontu poudarja preproga, polna cvetic. V zgornjem, nebeškem pasu, je na oblakih v nebeškem siju upodobljena Marija z Jezuščkom v naročju. Okoli njiju so v kocentričnih krogih razporejeni puti, ki ju častijo. Čeprav so figure naslikane nekoliko nespretno, slika v svojih temnorjavih tonih deluje skladno.

Sv. Marija Magdalena je bila prva priča, ki je videla Vstalega, in prva glasnica, ki je apostolom oznanila vstajenje Gospoda.

Goduje 22. julija.

Svetnik kleči desno na oblaku in steguje desnico proti Bogu, pred njim puto s knjigo. Z levico kaže na skupino presenečenih kmečkih ljudi (7 oseb) na polju. Kmetje in kmetici so oblečeni v zanimive noše. Desno od njih orje angel z volovsko vprego, poleg njega kleči svetnik. Nad njima se razprostirajo vinske gorice z zidanicami, levo od skupine ljudi se pase domača živina, nad njo na hribčku cerkev z obzidjem. V desnem spodnjem kotu kmečka naprava na kolesih.

Sv. Izidor Madridski je bil rojen okoli leta 1070 v Madridu, umrl je 15. maja 1130. Upodobljen je v kmečkem oblačilu, s poljedelskim orodjem. Pogosto moli pred znamenjem, angel pa mu obdeluje polje. Je zavetnik Madrida, kmetov, za dobro žetev, proti suši in za dež, goduje 15. maja.

DONACIJA AKADEMIKA PROF. DR. VINKA KAMBIČA IN SOPROGE VILME BUKOVEC-KAMBIČ (februar 2004)

Rimska mučenca v opravah rimskih vojščakov klečita na  oblaku obrnjena eden proti drugemu. Pogled dvigujeta proti nebu, kjer plavajo trije puti in nad njimi trikotno Božje oko. Iz oblaka švigajo strele, na vinske gorice pa klesti toča. Na levi jena griču obzidana cerkev.

Češčenje sv. Janeza in Pavla se je močno razširilo v dobi baroka. Znana sta bila tudi pri nas. V Dobrovljah na Štajerskem so jima sezidali cerkev že v 15. stoletju. Na Homcu so dali farani blagosloviti dve voščeni sveči. Prižgali so jih ob hudi uri, zraven pa molili dva očenaša za varstvo zoper točo. Kot zavetnika zoper hudo uro sta bila znana tudi v Beli Krajini in v Tolminu. Nekdaj priljubljena brata, antična mučenca, sta danes med ljudmi že skoraj pozabljena. Čaščena sta kot  zavetnika zoper hudo uro, godujeta 26. junija.

DONACIJA AKADEMIKA PROF. DR. VINKA KAMBIČA IN SOPROGE VILME BUKOVEC-KAMBIČ (februar 2004)

Marija z Detetom je upodobljena v naravnem okolju. Oba držita nekakšno posodo. Marija je oblečena v tradicionalno modro in rdeče pregrinjalo.

Sveta družina je signirano delo Mihaela Stroya, ki je eden najvidnejših predstavnikov slovenskega slikarstva v 19. stoletju. Slikar, ki je ustvarjal v obdobju klasicizma in romantike, se je podpisal v sredini slike, v višini angelske glavice.

Sv. Jožef z lilijo v desnici objema Jezuščka in mu ponuja cvet. Dete v odvitih plenicah je položeno na rdeče pogrnjeno mizo in v rokah drži križec. Za Jožefom je naslikan le podstavek z dvojnim stebrom.

Češčenje sv. Jožefa iz Nazareta, Marijinega moža in Jezusovega rednika, je že staro, vrhunec pa je doseglo leta 1870, ko ga je papež Pij IX. povzdignil v zavetnika vesoljne Cerkve.

Sv. Jožef, zavetnik delavcev in zakonskih parov, goduje 19. marca. 

Po legendi je Cecilija pripadala rimski plemiški družini Cecilijev. Živela je v prvi polovici 3. stoletja, kot kristjanka je umrla mučeniške smrti leta 230. V poznem srednjem veku so začeli sv. Cecilijo častiti kot zaščitnico glasbe. Na svoji poročni slovesnosti je namreč med tem, ko so zvenele orgle, v svojem srcu pela samo k Bogu. Sv. Cecilijo največkrat upodabljajo, ko igra na velikih orglah in poje, obdana pa je lahko še z drugimi glasbili.

Sv. Cecilija, zavetnica glasbenikov, goduje 22. novembra.

Marija Tolažnica predstavlja enega od tipov Marijinih milostnih podob, katerih namen je prvenstveno krepitev pobožnosti.Motiv na sliki imenujemo tudi Kapucinska Mati božja, saj so čaščenje podobe širili kapucini. Slika bi lahko nastala za ljubljanske kapucine ali pa diskalceate.

Leopold Kozlevčar (1. 11. 1904, Šmartno pri Litiji–18. 12. 1988, Stična) je živel v Slovenski vasi pri Mirni. Za zbirateljstvo se je navdušil že v mladosti, umetnine pa je zbiral po Sloveniji in tujini. Od leta 1985 je živel v stiškem samostanu, kamor je dal prepeljati tudi večji del svoje kulturnozgodovinske zbirke, ki jo je sicer zapustil Nadškofiji Ljubljana. V zbirki so bidermajersko pohištvo (predvsem iz gradu Hmeljnik na Dolenjskem), kipi (baročni in iz 20. stoletja), slike uveljavljenih slovenskih umetnikov (F. Berganta, L. Layerja, M. Stroya, I. Groharja, M. Sedeja, Šubica, F. K. Zajca), slike na steklo (več kot 80 slik), liturgično posodje, ure z začetka 19. stoletja, numizmatična zbirka, zbirka umetnoobrtnih izdelkov iz stekla in porcelana ter etnološki predmeti. Leopold Kozlevčar je pokopan na stiškem pokopališču.

Gre za baročno sliko, ki je med vsemi ikonografsko podobnimi tipi Neveste sv. Duha morda  najbolj vznemirljiva. Na njej se je namreč neznani slikar na nenavadno naturalističen način posvetil učinkom nadnaravne svetlobe, ki jo izžareva Sveti Duh in ki od spodaj osvetljuje Marijin obraz. Gre za ikonografski tip, ki so ga negovale uršulinke.

Sv. Marija Magdalena spokornica s prekrižanimi rokami kleči ob vzpetini, pred njo je razpelo in lobanja. V ozadju na levi stoji cerkev. Avtor neznan, obrtniško solidno delo.

Papež mučenec je morda 4. papež Klemen, ki so ga utopili na Krimu. Oblečen je v rdečo moceto. Na glavi ima papeški rdeči kamauro. V levici drži palmo. Okrog vratu ima obešeno utež oz. kamen?

Mučeništvo nekega škofa. Slika izvira iz Baragove graščine v Trebnjem.

Kardinal kleči pred odprto knjigo in razpelom. Levo od njega kardinalske insignije. V ozadju morilec.

Sv. Marjeta, ki jo Grki imenujejo Marina, spada k štirinajstim priprošnjikom v stiski, in je poleg Barbare in Katarine ena od svetih treh devic. Svetnico upodabljajo s smejočim se obrazom in s premaganim zmajem ob nogah.

Sv. Marjeta Antiohijska, zavetnica kmetov, devic, dojilj, goduje 20. julija.

Dopasno upodobljeni Mariji meč prebada srce. Žalostna in zamišljena gleda predse. V rokah ima bel kos tkanine. Enostavna, a učinkovita upodobitev žalostne Matere Božje. Gube njenega oblačila so naslikane lahkotno, poteze čopiča so skoraj pastozne.

Janez Nepomuk se je rodil okoli leta 1350 na Češkem. Kot izredno izobražen in sposoben mož je bil leta 1389 imenovan za generalnega vikarja praške nadškofije. Umrl je nasilne smrti leta 1393, ko so ga po kraljevem ukazu vrgli v reko Vltavo.

Sv. Janez Nepomuk, zavetnik mostov, splavarjev, mlinarjev, Češke, goduje 16. maja.

Sv. Frančišek Ksaverij se je rodil leta 1506 v Španiji. Pripadal je visokemu navarskemu plemstvu. Izšolal se je na najboljših šolah in univerzah. Ko je študiral v Parizu, je spoznal Ignacija Lojolskega, kasnejšega ustanovitelja jezuitskega reda. Frančišek, ki se je pridružil Ignaciju kot soustanovitelj jezuitskega reda, je bil kasneje eden največjih misijonarjev. Kot misijonar je deloval v Indiji in na Japonskem. Velja za ustanovitelja misijona na Daljnem Vzhodu. Umrl je leta 1552 na otoku Sancianu pred Kantonom na Kitajskem.

Sv. Frančišek Ksaverij, zavetnik Indije, misijonarjev, goduje 3. decembra.

Mati Božja dobrega svéta je bila v baroku med najbolj priljubljenimi milostnimi podobami. K temu so pripomogli čustvenost motiva, kjer se mali Jezus zaupljivo stiska k svoji materi Mariji, legenda o nastanku originalne upodobitve, ter posebne cerkvene pesmi.

Skromno delo po Murillu.

Sv. Valentin  ozdravlja božjastnega bolnika.

Svetnik, ki je zavetnik mornarjev, splavarjev in ribičev, se je zazrl v nebo. Sedi na oblaku in je upodobljen v škofovskem ornatu. Angelčka na desni mu držita knjigo s tremi zlatimi kroglami in škofovsko palico. Spodaj je motiv barke z raztrganim jadrom in prestrašenimi mornarji na razburkanem morju. Vrh slike je zvonasto oblikovan.

Motiv je podoben sliki sv. Miklavža iz frančiškanske cerkve v Karlovcu iz ok. 1743 in sv. Miklavžu v Sodražici iz zač. 50. let 18. stol. Kopija lipoglavske slike je v župnijski cerkvi v Šentvidu nad Ljubljano.

Slika na platnu prikazuje biblično zgodbo o Davidu in Goljatu. Ob vzhajajočem soncu se odpira obširna pokrajina z mestom v ozadju, v kateri se hkrati dogajajo različni prizori iz življenja izraelskega kralja Davida. Na sredini je prikazan dvoboj med njim in Filistejcem Goljatom, na desni je David pred kraljem Savlom, na levi pa že zmagoviti David drži v roki Goljatovo odsekano glavo. Vse osebe so oblečene v nošo časa, v katerem je slika nastala in vojaki so opremljeni s helebardami. Sliko bogati prava množica  kulturnozgodovinsko zanimivih podrobnosti. Z vsemi temi momenti in načinom slikanja sodi to izjemno delo v naših umetnostnih razmerah še v 16. stoletje.

Naslikan je k drevesu privezani sv. Boštjan, ki so mu puščice prebodle lepo mladeniško telo. Kvalitetno delo sodi v sfero severnega slikarstva.

Sv. Boštjana, ki se je rodil v 3. stoletju v Milanu, so začeli zgodaj častiti kot priprošnjika zoper kužne in nenadne nalezljive bolezni, saj po ljudskem izročilu človeka zadene bolezen tako hitro, kakor skrivaj izpuščena puščica. Po njem so se imenovale mnoge bratovščine v pomoč ob epidemijah.

Sv. Boštjan, zavetnik umirajočih, goduje 20. januarja.

Vnukinja vošči oz. izroča košaro cvetja babici ob prisotnosti dedka in staršev. Značilno sentimentalno delo posnemajoče holandsko slikarstvo 17. stoletja.

Kvalitetna kopija motiva Ecce homo po Rembrandtovi jedkanici iz l. 1636. Motiv prikazuje sojenje Jezusa pred Poncijem Pilatom in množico, ki zahteva njegovo smrt.

Marija sedi pod križem s sklenjenima rokama. Prsi ji prebada meč. Z njene desne jo objema Jezusov učenec Janez in jo tolaži. Nad njima tri angelske glavice.

Motiv smrti sv. Jožefa je upodobljen v kartuši. Umirajoči, ki leži na posteljii in je pokrit z rumeno odejo, podaja levico Mariji. Ona  z desnico drži  bel pritič in si briše solze. Ob vzglavju sloni mladenič Jezus, ki s kazalcem desnice kaže navzgor. Z levo roko objema Jožefovo desnico. Spredaj angelček prižiga mrliško svetilko.

Sv. Bernard kleči pred angelom z orodji Jezusovega trpljenja. Pokončna slika s polkrožnim vrhom na kateri je upodobljen svetnik v beli redovniški obleki in kaže z desnico na popisano knjigo na tleh. Pogled dviguje proti angelu, ki je na oblakih priplaval z nebes s križem in z drugimi orodji Kristusovega mučeništva.

Mučeništvo antičnega vojščaka se dogaja v pokrajini, kjer so rablji izkopali jamo in vanjo postavili vojščaka ter ga do pasu zasuli z živim apnom. Eden izmed njih na apno vliva vedro vode. V ozadju je pokrajina z antikizirajočo arhitekturo, povsem na levi strani pa je zložena mučenčeva bojna oprema. Iz prve četrtine 18. stoletja, lahko tudi starejše.

Slika je kvalitetna kopija po Luki Giordanu.

Prizor predstavlja cesarjevo obsodbo vojščaka. Slika je par mučeništvu antičnega vojščaka z živim apnom evid. št. S 8.

Slika v konceptu izhaja iz motiva: Sv. Družina na poti v Betlehem, ko Marija in Jožef najdeta 12-letnega Jezusa v templju.

Motiv prikazuje večjo podobo s sedečim, izmučenim Kristusom, ob katerem klečita angela z velikima svečama. V zgornjem levem kotu je grb rodbine Lamberg z letnico 1616.

Dopasni portret stiškega opata Antona barona Gallenfelsa (1688–1719). Desno od njega upodobljen opatski grb, ki je sestavljen iz stiškega in rodbinskega. Pod njim latinski napis. Hrbtna stran: napis v nemškem jeziku, ki govori o opatu Antonu kot o čudovitem, za gradnjo vnetim gospodom. Kupil je več gospostev/gradov in dosegel, da  po njegovi smrti  ukinjene temporalije z novim opatom zopet pridejo v last samostana. Gradil je obednico, ki jo je dal s štukaturami, freskami in portreti Leopolda III. in Viride (Visconti) okrasiti slikarju Ferdinandu Steinerju iz Tirolske. Povečal je knjižnico. Njegov nagrobnik je v transeptu bazilike.

Dopasni portret stiškega opata Ludvika barona Raumschüssla (1680–1687). Desno od njega upodobljen opatski grb, ki je sestavljen iz stiškega in rodbinskega. Pod njim latinski napis. Hrbtna stran: napis v nemškem jeziku; baron Ludwig Raumbschiessl rojen na Kolovratu? na Gorenjskem. Nekdanji oficir, umrl 5. decembra 1687 / Predsednik stalnega odbora. Gradil je klet / kaščo, ki je stala 30000 f brez dela. Z gradnjo so začeli  1683, dokončana leta 1686. Njegov nagrobnik je v transeptu bazilike.

Dopasna ovalna podoba papeža. Oblečen je v bogato izvezen pluvial, preko katerega ima palij. Na glavi ima beli solideo. Stoji oz. sedi za pisalno mizo in z gosjim peresom piše na pergament. Sv. Duh v podobi goloba pa prinaša hostijo. Slika je par portretu neznanega papeža.

Dopasno upodobljen papež opozarja na odprt foliant. Za njim na desni mitra. Oblečen je v belo moceto in pokrit z belo solideo. Njegovo dostojanstvo se potrjuje še s palijem.  Slika je par portretu papeža Gregorja I. Velikega.

Na desni kleči svetnik v beli redovni obleki. Z desno roko se naslanja na mizo, kjer ima odprto manjšo knjigo. Z levico drži orodja Kristusovega mučeništva. S pogledom je obrnjen proti oblaku, kjer vidi Marijo z Jezusom, obdano z angelci.

Svetnik z avreolo v belem habitu objema Križanega. Z desne strani ga spremlja angelček, na levi pa angelske glavice.

Šest cistercijanov, ki so viteško opravo (šlema in meči pod mizo) zamenjali za življenje v samostanu. Nad oblaki jih spremlja Mati Božja.

Bl. Marko iz Aviana (1631–1699). Kot zaupni svetovalec cesarja Leopolda I. in papežev odposlanec je bil močno prisoten pri osvobajanju Dunaja pred turškim obleganjem in s tem krščanskega zahoda. Dosegel je združitev sprtih knezov osvobodilne vojske in tako pospešil osvoboditev hudo obleganega mesta. S svojo pridigo in prisotnostjo med bitko je 12.09.1683 vojakom vlival poguma in odločnosti.

Slika je kopija po sliki v župnijski cerkvi sv. Egidija v Celovcu. Med kugo v Celovcu l. 1749 so pred sliko opravili devetdnevnico in po tej pobožnosti se je začelo zmanjševati število obolelih. Naslednje leto so v župniji uvedli vsakoletno pobožnost v čast presvetemu Kristusovemu obličju. Izpričani so številni čudeži in uslišanja. Nekdaj so v to cerkev romali tudi številni Slovenci. Motiv imenujejo tudi Sveta glava ali Presveta, s trnjem kronana Kristusova glava.

Dopasni portret stiškega opata Alexandra barona Engellshausa (1719–1734). Desno od njega je upodobljen opatski grb, ki je sestavljen iz stiškega in rodbinskega. Hrbtna stran: napis v nemškem jeziku; Alexander baron Engelshaus, opat od 1719 do 1734. Nagrobnik je v transeptu cerkve.

Starozavezni motiv prikazuje, kako se Rebeka poslavlja od domačih sredi dogajanja v antičnem ambientu.

Portret opata dr. Avguština Kostelca (1879–1963), ki je bil prvi slovenski opat v Stični med letoma 1924 in 1963.

Umirajoči svetnik leži na slamnjači pod napuščem iz palmovih vej. V desni roki drži razpelo, v levi knjigo in rožni venec. K njemu se stiska zamorec, nad njim z razširjenimi rokami aziat v tradicionalni noši. V levem zgornjem kotu sijoč monogram IHS. V ozadju na morju ladja. Sv. Frančišek Ksaver, eden od soustanoviteljev Družbe Jezusove (jezuitov), je zavetnik misijonarjev. Umrl je za mrzlico, 2. decembra leta 1552 na otoku Sancian, tik pred vrati Kitajske, ko je imel komaj 46 let.

Ljubljanski knezoškof Anton Alojzij Wolf (1824–59) je upodobljen dopasno pred temnim nevtralnim ozadjem. S telesom je obrnjen rahlo v svojo desno stran, pogled je uprt v gledalca. Oblečen je v talar, mocetto z belega hermelina s črnimi repki, pod vratom ima širok ovratnik rabat iz črnega blaga, obrobljenega z belim trakom. Na zlati verižici mu visi naprsni križ (pektorale). Slika je povprečno delo in se zgleduje po podobnih dopasnih portretih škofa Wolfa.

Svetnica je upodobljena v maniri plemiških žena s krono na glavi. Sedi ob orgelskem pozitivu. Na levi strani za pozitivom stoji angel, ki igra na baročno kitaro.

Portret stoječega bradatega svetnika v ovalu, ki je oblečen v duhovniško opravo z moceto čez ramena. Okrog vratu ima pektorale in štolo, za katero se drži z obema rokama.

Svetnik leži na postelji s križem v sklenjenih rokah. Na hrbtni strani je napis: Geweicht und angeryrt bei dem h. F. Xaverii zu Oberburg  / in der Untersteiermark (1767, am 5ten December).  Da je bila slika posvečena in dotaknjena pri sv. F. Xaverju v Gornjem Gradu na Dolenjem Štajerskem 5 decembra 1767.

Poznobaročna upodobitev sv. Ignacija, ki stoji na odloženem orožju “panopliji” (topovske cevi, meči, kopja, helebarde, idr.), dviga zastavo samopremagovanja, razigrani angelci pa proslavljajo njegovo zmago, predstavlja ikonografsko posebnost.

Svetnik je upodobljen v temni barvi s temnim ozadjem, s sijem krog glave, z obema rokama objema križ, pogled ima uprt v Križanega. Desno spodaj mrtvaška glava, poleg odprta knjiga. Skoraj indentična slika, 92 x 81 cm, sign in dat. (1857) Mihaela Stroja je v ljubljanski stolnici.

Leonardo Portomavriški (1676–1751), redovnik reformne veje frančiškanov (riformella), je bil eden največjih pobudnikov Marijinega čaščenja in pobožnosti križevega pota. Skoraj petdeset let je misijonaril po severni in srednji Italiji in bil med ljudstvom izredno priljubljen pridigar.

Mladi svetnik je upodobljen v profilu. V rokah drži razpelo. Na pregrnjeni mizi sta knjigi in lilija. Ovalno platno v sočasnem okvirju.

Kristus mučenik je upodobljen frontalno. Ogrnjen je v rdeč plašč s trnjevo krono na glavi in zvezanimi rokami. V roki drži trs.

Svetnica v črni obleki redovnic klaris v prostoru s črnobelimi ploščicami. V levi roki drži pastorale, v desnici pa monštranco s hostijo. Impresivna slika sv. Klare, ki v oblikovanju prostora in koloritu še kaže manieristične poteze, je nekdaj visela v sobi opatinje klaris v Škofji Loki. (A. Lavrič, 2019).

Na desni  kleči svetnik in v stegnjenih rokah drži bel prt. Razgrinja ga pred Jezusa v Marijinem naročju. Marija drži v desni roki lilijo, z levo pa otroka.  Iz leve strani se k Mariji vzpenja angel. Putto plava desno od njene glave. Sceno poživlja zavesa, ki se spušča za svetnikovim hrbtom.

Svetnik v prostoru kleči na pručki. Naslikan je v oker in modri draperiji. V levi roki drži lilijo. Pred njim na mizici in blazinici sedi otrok. Z desnico kaže navzgor, z levo roko drži vladarsko jabolko na kolenu. Spodaj v levem vogalu je signatura baročnega slikarja Fayenza.

Marija z detetom drži v levi roki vrtnico, ki je Marijin simbol. Po tem originalnem platnu je bila izdelana kopija za opremo oltarnega prostora v kapeli Marije Snežne na Kredarici.

Do pasu gol svetnik kleči v kotlu na razbeljenem ognju. S sklenjenimi rokami zamaknjeno upira pogled kvišku. Slika je nekoč krasila atiko oltarja v cerkvi na Križni gori nad Ložem, kjer jo je zamenjala kopija.

Sv. Florijan v opravi rimskega vojščaka na oblakih s sklenjenimi rokami in pogledom kvišku. Figuro krasi rdeče ogrinjalo in zastava s križem. Obdajajo ga putti, na levi strani angelček z vedrom uliva vodo na gorečo stavbo pod njim.

Svetogorska procesija sodi v njegova zgodnja grafična dela, v čas pred njegove znamenite Kraševke (1953). Grafika je 9. od 20. odtisov.

Manjša slika za bandero s porezanimi robovi. Avers: Motiv sv. Pavla sedečega na oblakih, ki se opira na meč. Desno spodaj sedi angelček s knjigami v naročju. Revers: Srečanje sv. Magdalene in  Vstalega Kristusa. V levi roki drži zastavo s križem, na levi mizica s trnjevo krono. V ozadju sedeči angel in žene pred grobom. Desno spodaj je signatura avtorja.

Manjša slika za bandero s porezanimi robovi. Avers: motiv sv. Petra na oblakih s ključi v desni roki. Na levi sedi angelček s pastoralom in papeško tiaro. Revers: Apostoli z Jezusom zbrani okrog mize v dvorani zadnje večerje. Jezus blagoslavlja hlebček kruha.

Slika je signirano Jakopičevo originalno delo, ki sodi v njegovo zrelo ustvarjalno obdobje. Upodobitev Madone je ikonografska redkost v njegovem opusu.