Raziskuj muzej krščanstva na slovenskem

V sklopu stalne razstave Življenje za samostanskimi zidovi prikazujemo nekatere aktivnosti v stiškem samostanu, ki so se ohranile še v povojnem obdobju. V samostanu je bil običajno eden od menihov izučen za krojača, zato je na ogled nekaj starih krojaških pripomočkov. Menih br. Celestin Irgolič je bil zadnji stiški čevljar. Na razstavi predstavljamo njegova orodja in kopita za čevlje. Po župnijah in samostanih so nekdaj cerkovniki sami pekli hostije. V Stični so jih leta 1981 začele peči mariborske šolske sestre, med letoma 2002 in 2017 pa so jih pekle uslužbenke samostanskega podjetja Sitik. Številno kmečko orodje priča o tem, da so se samostanski bratje ukvarjali s poljedelstvom, sadjarstvom, vinogradništvom, žganjekuho in živinorejo. Med menihi je še danes aktiven čebelar p. Avguštin Novak, ki z izdatno pomočjo več tisoč čebel sobrate in obiskovalce zalaga z različnimi vrstami medu. Nekdaj zelo priljubljeni sirarna in mlekarna ne obratujeta več. V spomin nanju predstavljamo pripomočke za izdelavo sira in etikete znamenitega sira Stiški trapist, ki so ga nehali izdelovati leta 2006. Na razstavi je še nekaj naprav in posod iz stare samostanske kuhinje.

V muzeju predstavljamo tudi osebne predmete znamenitega »stiškega dohtarja« p. Simona Ašiča (1906–1992), ki se je s svojim delom in knjigami o naravnem zdravljenju z zdravilnimi zelišči uveljavil kot eden najvidnejših slovenskih zeliščarjev druge polovice 20. stoletja.

Geslo »Ora et labora« (moli in delaj) je veljalo tudi za stiškega cistercijana in akademskega slikarja p. Gabrijela Humeka (1907–1993). Njegov slikarski opus kaže različne usmeritve; od realističnega, metafizičnega slikarstva in magičnega realizma do zadnjih izrazito ekspresivnih vizionarskih podob. V muzeju je na ogled izbor bogatega likovnega opusa z več kot 400 likovnimi deli.

Stiški samostan v kulturnem pomenu izstopa po svetovno znanih stiških rokopisih s konca 12. stoletja in po Stiškem rokopisu iz leta 1428, ki je tretji najstarejši rokopis s slovenskim besedilom. Originalnih knjižnih del v Stični danes ni več. V muzeju predstavljamo stiške srednjeveške rokopise s pomočjo rekonstrukcij,  interaktivne knjige in drugih sodobnih naprav. Na ogled so tiskani originali iz obdobja med 16. in 19. stoletjem iz stiške samostanske knjižnice.  Tehnični predmet iz začetka 20. stoletja pa priča o ukvarjanju stiških menihov s pisanjem knjig, tiskanjem in knjigovezništvom.