Leta 2006 je Cistercijanska opatija Stična praznovala 870-letnico izdaje svoje ustanovne listine (izdana konec leta 1136) in 850-letnico posvetitve samostanske cerkve (8. julij 1156). K praznovanjem tega visokega jubileja najstarejšega še delujočega samostana na Slovenskem se je pridružil tudi Slovenski verski muzej, ki ima svoje prostore v delu stiške opatije. Za obiskovalce smo pripravili serijo ekskluzivnih vodstev uglednih strokovnjakov s področja arhitekture, umetnostne zgodovine in arheologije, njihove prispevke pa smo objavili v priložnostnostni publikaciji Stiški samostan v jubilejnem letu 2006 / The Stična Monastery in the Anniversary Year 2006.
Mateja Kavčič v članku »Arhitekturne raziskave križnega hodnika v Stični« piše o odkritjih, ki so jih prinesli obsežni konservatorsko-restavratorski posegi v križnem hodniku v letih 2000–2004. Po opravljenih konservatorsko-restavratorskih delih, ki so zajemala tudi obnovo fresk iz 14. stoletja, je danes križni hodnik temeljito obnovljen in raziskan, mnogo jasnejša pa je tudi njegova stavbna zgodovina.
Dr. Marko Frelih je pripravil tekst z naslovom »Arheološke raziskave lavatorija in prvi dokazi za železnodobno poselitev na območju samostana v Stični«. Leta 2003 so ob restavratorskih posegih potekala tudi arheološka izkopavanja na območju nekdanjega lavatorija. Kakovostno ohranjeni masivni temelji so potrdili obstoj nekdanje enonadstropne arhitekturne konstrukcije nad vodnjakom v križnem vrtu, ki je stal nasproti vhoda v refektorij. Presenetljivo odkritje pa so bili ostanki keramike in sledovi objekta iz starejše železne dobe. To je prvi dokumentirani dokaz, da je bil prostor samostanskega kompleksa naseljen že v prvem tisočletju pred Kristusom.
Mija Oter Gorenčič v članku »Nova spoznanja o stiški romanski stavbni plastiki« analizira nedavno odkrite romanske kapitele, baze, stebričke in druge stavbne kose iz križnega hodnika stiškega samostana. Najdeni fragmenti so bili najverjetneje izklesani po izgradnji in posvetitvi samostanske cerkve leta 1156, domnevno v tretji ali zadnji četrtini 12. stoletja. S svojo izjemno kakovostno kamnoseško izdelavo in s svojim asketskim okrasjem so povsem primerljivi z najbolj kakovostnimi kosi cistercijanske stavbne plastike 12. stoletja iz matične dežele reda, francoske Burgundije.
Dr. Robert Peskar se je v prispevku »Romanska bazilika v Stični« osredotočil na predstavitev samostanske bazilike Žalostne Matere Božje od njene posvetitve 8. julija 1156 do danes. Stiška bazilika, mogočna romanska stavba, še danes za raziskovalce srednjeveške samostanske arhitekture predstavlja izjemen arhitekturni spomenik. S svojim tlorisom, ki ga na vzhodu zaključujejo polkrožne apside, zaseda pomembno mesto v razvoju zgodnje cistercijanske arhitekture pred uveljavitvijo t. i. bernardinskega tipa z ravnimi kornimi zaključki. Njen arhitekt se je po vsej verjetnosti zgledoval predvsem pri daljnih burgundskih primerih reformiranih benediktinskih samostanov.
Mag. Nataša Polajnar Frelih
VSEBINA:
1. Nataša Polajnar Frelih: Uvod
2. Mateja Kavčič: Arhitekturne raziskave križnega hodnika v Stični
3. Marko Frelih: Arheološke raziskave lavatorija in prvi dokazi za železnodobno poselitev na območju samostana v Stični
4. Mija Oter Gorenčič: Nova spoznanja o stiški romanski stavbni plastiki
5. Robert Peskar: Romanska bazilika v Stični
