Raziskuj muzej krščanstva na slovenskem

Leta 1136 je bil v Stični ustanovljen cistercijanski samostan. Delovanje stiških menihov je močno vplivalo na življenje in podobo številnih krajev na Dolenjskem. Polja, gozdovi, vinogradi, mlini, ribniki, cerkvice na gričih in obcestna znamenja še danes kažejo tipično podobo kulturne pokrajine, ki se je skozi stoletja izoblikovala pod vplivom menihov cistercijanov. Kulturna krajina stiškega samostana je ena od 17 cistercijanskih pokrajin, ki jih skozi raziskovanje in ohranjanje povezuje evropski projekt Cisterscapes.

Obširne posesti so bile bistvene za uspešno delovanje samostanov, cistercijani pa so vzpodbujali njihov napredek, saj je donosna posest pomenila večji dohodek za sam samostan. Njihovo delovanje na gospodarskem in religioznem področju je pomembno zaznamovalo pokrajino.

V želji, da ta čudoviti svet skrite cistercijanske kulturne krajine približamo vsem, ki v tej pokrajini prebivajo, smo k raziskovanju povabili okoliške šolarje.

V Osnovni šoli Veliki Gaber je k projektu pod mentorstvom učitelja Janija Strnada pristopilo 13 učencev 8. razreda. Raziskovanja kulturne krajine v svoji domači okolici so se lotili v sklopu izbirnega predmeta Turistična vzgoja.

V Osnovni šoli Stična je izvedbo projekta prevzela učiteljica Tina Finc, ki je raziskovanje kulturne krajine učencem predstavila pri urah zgodovine in geografije. Raziskovanja se je lotilo 14 učencev 6., 7., 8. in 9. razreda.

K projektu je z navdušenjem pristopila tudi Podružnična šola Zagradec. Mentor Andrej Oberstar je k sodelovanju pritegnil štiri učenke iz 7., 8., in 9. razreda.

Glavni namen raziskovanja je bilo učence vzpodbuditi, da prepoznajo dediščino cistercijanov v svojih domačih krajih, se zavejo, kako velik je bil vpliv menihov iz Stične in kako se ta kaže še danes.

S svojimi raziskovalnimi nalogami so učenci orisali celotno zgodovino samostana Stična ter njegovega delovanja na gospodarskem in religioznem področju. V svojih domačih krajih so našli številne stare domačije, ki so bile povezane s stiškim samostanom, mline, gradove in dvorce ter cerkvice, ki so spadale pod stiški cerkveni teritorij. Zbrali so tudi številna ustna pričevanja. Ta kažejo, kako močno so cistercijani še vedno prisotni v zavesti tukajšnjih prebivalcev.

Vse izsledke raziskovanja sodelujočih učencev z navdušenjem predstavljamo preko občasne razstave v Muzeju krščanstva na Slovenskem. Razstava »Cistercijani v mojem kraju« je čudovito pričevanje o vplivu stiških menihov na pokrajino, v kateri prebivamo.

Panojska razstava bo v muzeju na ogled do 30. septembra 2021.

Vljudno vabljeni!