Raziskuj muzej krščanstva na slovenskem

V četrtek, 7. decembra 2017, ob 18. uri Vas vljudno vabimo v Muzej krščanstva na Slovenskem v Stični na odprtje razstav Stiški urbarji iz 16. stoletja in Dolga zgodovina urbarjev.

Razstava Stiški urbarji iz 16. stoletja, katere avtor je Tadej Trnovšek, kustos Muzeja krščanstva na Slovenskem, je nastala po večletnih raziskavah »fonda stiških urbarjev in urbarialnih registrov«. Na razstavi bo možno skozi stiške urbarje spoznati tipične dajatve 16. stoletja in nekatere zanimivosti, ki jih podajajo obravnavani urbarji. Na ogled bo tudi nekaj originalnih stiških urbarjev iz 16. stoletja in pergamentnih listin iz 13. in 14. stoletja, ki so nekoč služile kot ovitki omenjenim urbarjem.

Skupaj z razstavo bo predstavljena tudi obsežna istoimenska publikacija, ki se omejuje na šest najstarejših ohranjenih urbarjev stiškega samostana iz 16. stoletja. V tej prvi strokovni publikaciji o stiških urbarjih bodo predstavljeni izsledki raziskav, ki nam dajejo natančno sliko podložniških obveznosti do samostana in tedanjega obsega stiške posesti na Kranjskem v 16. stoletju. Na podlagi podatkov iz omenjenih urbarjev je bil rekonstruiran sistem pobiranja dajatev v 250 vaseh na Kranjskem, kjer je samostan imel v svoji lasti kar 1073 hub, 48 mlinov ter več njiv, travnikov, vrtov, rovt, kajž, koč, domcev, hiš in dvorcev. Čeprav so urbarji pisani v nemščini, se na posameznih delih pojavljajo tudi slovenski izrazi. Urbarji so izredno zanimiv vir tudi za rodoslovce in strokovnjake iz področja imenoslovja. V obravnavanih urbarjih zasledimo kar 800 različnih priimkov, preko 100 različnih moških krstnih imen in 23 različnih ženskih krstnih imen.

S pomočjo razstave in publikacije bodo stiški urbarji iz 16. stoletja prvič predstavljeni širši javnosti.

Gostujočo razstavo Dolga zgodovina urbarjev bo predstavila ena od avtoric dr. Lilijana Žnidaršič Golec (Arhiv Republike Slovenije). Razstava je nastala ob strokovnem posvetu 20. oktobra 2015 v Atriju ZRC SAZU v Ljubljani, ob katerem je združila moči skupina slovenskih zgodovinarjev in arhivistov, ki so bili hkrati soavtorji razstave. Razstava na zanimiv način omogoča poglobljen vpogled v zapleteno urbarialno tematiko. Zasnovana je na panojih, a jo hkrati obogatena s predmeti.