Na razstavi Življenje za samostanskimi zidovi je predstavljena bogata zgodovina stiške opatije, najstarejšega še delujočega samostana na Slovenskem. V skoraj 900 letni zgodovini je s svojim vplivom versko, gospodarsko in kulturno zaznamoval širši prostor današnje Slovenije.
Na ogled so meniške delavnice, kjer hranimo orodja iz različnih samostanskih delavnic (čevljarske, krojaške, sirarske), ter predmete, ki so jih uporabljali za peko hostij in v kuhinji. Na ogled je tudi zbirka čebelarskega in poljedeljskega orodja.
Naslednja soba je posvečena dvema najvidnejšima menihoma v 20. stoletju: p. Simonu Ašiču in p. Gabrijelu Humeku. P. Simon Ašič (1906–1992) je Slovencem znan predvsem kot zeliščar, ki se je s svojim delom in knjigami o naravnem zdravljenju z zdravilnimi rastlinami uveljavil kot eden najvidnejših slovenskih zeliščarjev. Na ogled je nekaj njegovih osebnih predmetov ter priročna lekarna. V isti sobi je predstavljen tudi ožji izbor sicer bogatega slikarskega opusa p. Gabrijela Humeka (1907–1993).
Umetnostnozgodovinska zbirka 20. stoletja zajema slikarska in kiparska dela vodilnih slovenskih umetnikov: M. Sternena, I. Kobilice, I. Vavpotiča, I. Groharja, M. Gasparija, M. Sedeja, L. Spacala, A. G. Kosa, A. Sirka, M. Metlikoviča, F. Kralja in F. Goršeta.
Kulturnozgodovinska zbirka Leopolda Kozlevčarja ponuja na ogled bidermajersko pohištvo, ure z začetka 19. stoletja, izdelke iz porcelana in stekla ter likovna dela. Večino teh predmetov je zbral zasebni zbiratelj Leopold Kozlevčar (1904 - 1988).
V zbirki nabožnih predmetov so zbrani tisti predmeti nabožne vsebine, ki so bili skozi stoletja dostopni povprečnemu vernemu človeku. Na ogled so kipi in slike svetnikov, slike na steklo, lesena razpela, votivi, kropilniki, jaslice, rožni venci in drugi spominki na romanja predvsem iz 19. in 20. stoletja.
Soba svetnikov nam na ogled ponuja upodobitve nekaterih svetnikov in svetnic. Osrednja predmeta sta sliki sv. Vida in sv. Florjana, ki ju je naslikal znameniti slovenski baročni slikar Fortunat Bergant. Tu lahko obiskovalec spozna še sv. Cecilijo, sv. Klaro, sv. Marjeto, sv. Boštjana idr.
V zbirki cerkvenega tekstila so na ogled ročno izvezeni mašni plašči, dalmatike in druga cerkvena oblačila od 17. do 20. stoletja. Na ogled so tudi insignije nekaterih stiških opatov.
V t.i. Lavrencijevi utrdbi so na ogled muzejski predmeti povezani z duhovnim in kulturnim poslanstvom stiškega samostana. Predstavljeni so portreti nekaterih stiških opatov, rekonstrukcija stiškega skriptorija, faksimile stiškega rokopisa iz 15. stoletja ter številne tiskane knjige iz časa novega veka.
V zakladnici hranimo liturgično posodje (kelihe, ciborije, monštrance), procesijske križe, svečnike, relikviarije ter unikatno zbirko voščenih figuric, med katerimi izstopata Praška Jezuščka iz 18. stoletja.
